Da bi se prepričal, sem obhodil celoten samostan: šel sem na gradbišče, kjer se je že sušila streha iz blata, ki so jo steptale žene ob plesu in glasbi. Tam ni bilo nikogar več. Šel sem na dvorišče pred glavni tempelj. Le kosmatinci so postopali naokoli. Zavil sem za vogal do kupa smeti, ki se je plazilo navzdol po pobočju. Od tam se razgled odpira na vso dolino, a nje ni bilo na spregled.

Odlomek iz knjige Belo jajce na Tibetu, poglavje Praznina dekleta.
Šečen

Knjigo sestavlja 45 potopisnih zgodb. Nekatere odlomke (oranžni naslovi) si lahko preberete:

 

 


Sveže dodano

Novi članki: